View all filters
Clear
Portret
Tuje mesto
Pomladi navkljub
Dnevnik
Bokoplavutarica
Nočem biti pes
Žive meje
Koridor (Peninsula)
Iskreno, ljubica, briga me
Prihod
Bomba, ki je razsvetlila noč v Marãu
Evolucija modrostnega zoba
Tapioka
Вода за гледане (Water for Gazing)
Ptiči, ki čivkajo o prihodnosti
Kalcifikacija
Nekaj minut zamika
Nikogar ni, ki bi ti bil podoben (Leteči ljudje)
Kratke zgodbe v zbirki Leteči ljudje druži stikanje s tujimi in neizživetimi življenji: preslikave se dogajajo tako znotraj zgodb kot v druge, že napisane zgodbe, pa tudi v resnično življenje. Zgodbene niti, zaznamovane s kratkimi stiki in odprtimi možnostmi, se pnejo kot žice daljnovodov skozi mestni trušč. Protagonisti pogosto sanjarijo o življenjih, ki bi jih lahko živeli, ta pa pred njih stopajo včasih kot prikazni, včasih pa kot povsem otipljive alternative. Odnehanje in pasivnost se v zbirki pojavita večkrat, vendar pogosto kot (paradoksalno) ključen element aktivnega odpora proti nastalim okoliščinam. Leteči ljudje se dogajajo na razpotju različnih usod, tam, kjer je mogoče vse, četudi le za hip.
Ajda Bračič (1990) je arhitektka, urednica in publicistka. Kot piska in urednica sodeluje z več slovenskimi mediji s področja arhitekture in kulture. Za svoje pisanje je prejela nekaj nagrad na prepoznavnih literarnih natečajih. Zbirka kratke proze Leteči ljudje je njen knjižni prvenec.